Excerpt for Dvojčka by , available in its entirety at Smashwords

Dvojčka

Sebastjan Videtic

2018, Smashwords Edition



Planet podoben Zemlji. Izgledajo stolpnice kot v New Yorku. Ampak ne. To niso stolpnice, to je umetno podnebje. Namesto stekel so zbiralne leče. Sonce sveti in greje. V umetno podnebje. Ki avtomatsko določa količino toplote in svetlobe. Veter piha, dežuje, saj to ne more biti res. Sprva so umetno podnebje pričeli uporabljati le za kmetijstvo. Danes je to pravljica, v vseh domovih dežuje, piha veter, sonce sveti in greje, to je planet umetnih podnebij. Človek tukaj odkriva nesmrtnost. Življenje v takih pogojih je dolgo čez 1000 let. Sploh se ne umre, ni bolezni.

Izven mest in vasi , naselij in osamljenih hiš so cevi, neskončne cevi. Notri je kapsula. V njo gre človek. In se vozi z veliko hitrostjo. Do cilja, ciljev. Sonce greje in poganja kapsulo. Joj, saj smo v mestu. Umetno podnebje, zunanje. Piha, dežuje ravno ko to rabi, joj kakšna nevihta.

Gremo na letališče. Saj ga ni. Gremo v iz težnost. Gremo v mesto, 100.000 ljudi, ki živijo v vesolju. Dvigamo se navpično proti soncu. Smo v umetnem podnebju. Sonce greje in dviga z zbiralnimi lečami dosežena velika toplota, saj je res vesoljsko mesto. Tega ne bi verjeli, če ne bi zdaj bili v tem mestu.

Izgleda da na planetu je nesreča. Vidimo cevi ki se dvigajo. Brez panike. Cevi dolžine 10 metrov letijo, poganja jih sonce. V njih je kapsula. V kapsuli človek. Cev se je razstavila v vesoljske ladje. Saj ni res.

Kaj sploh so zbiralne leče? Razložijo nam da so podobne lupi za branje. Na Zemlji uporabljamo lupo za slabovidne ljudi. Tukaj pa jih uporabljajo za povečevanje temperature v zaprtih sistemih, ki so cevi, ki izgledajo stolpnice, ki je umetno podnebje. Navdušeni jim pričnemo govoriti mi o Egiptu na Zemlji, o Aleksandru Velikemu…. Ja, saj, naša zgodovina je polna vojaških zmag. Za zemljo in to rodovitno.

In smo se ujeli z lastnimi zgodbami. Seveda. Umetna podnebja za kmetijstvo, kaj to pomeni? V umetnem podnebju na ledu, v puščavi, sredi Italije, blizu Venere ali Saturna, v samem vesolju okoli sonca je kot hočemo mi. Idealna temperatura za idealne kulture, pa naj bo to česen, limona, pa naj bodo to krave za jogurt, pa naj bo karkoli…………

Gledamo ampak ne vidimo. Smo res med človeštvom? Je ta planet resnično dvojček našega planeta Zemlje? Po zunanjosti so nam zelo podobni, tudi po obnašanju. Seveda, ne v dejanjih.

Žalost nas prevzame, kako bi zdaj hoteli spremeniti Zemljo. Ja, naš edini planet. Ne, smo neverjetno veseli, dovolijo nam ostati pri njih. To je potem poročilo iz daleč, iz nekje v vesolju, od bivših……..

Ha, ha, ha, res smo veseli.



Človek se tisočletja, milijone let bori proti naravi. Premaga naravo, ko mu uspe narediti nepremagljive piramide, palače in stolpnice. Skoraj izjema je jadrnica, ki naravo izkorišča. Veter v gibanju…….

Izgledajo človeštvo tudi oni. Z veliko razliko, da naravo tukaj naredijo. Umetno podnebje. Planet je divji kot Zemlja. Mesta pa vsa premična, lebdeča, dvigajo se v vesolje. Narava in živali so tukaj svobodne do neke meje. Trava in krompir se tukaj ne borita med seboj. V umetnih podnebjih je vse ločeno. Največji izkoristek. Omenijo nam, da je tudi rodovitna zemlja umetna. Znajo pretvorbe. Sonce naj bi bila goreča zemlja, polna energentov. Ohlajeno sonce je zemlja iz vulkanov. Zelo rodovitna. In kot sončni žarki koncentrirani v vulkan. Sončni žarki, da sicer izgorijo v vesolju. In postanejo pepel oziroma vesolje. Da je vesolje pepel. Zdaj, če vesolje segrevamo s toploto, da vesolje pretvorimo v megle, do vode. In vodo s hlajenjem zdaj pretvorimo v led. In v nadaljevanju z ohlajevanje ledu da pretvorimo led v pesek. In zdaj, da pesek z ogrevanjem pretvorimo v dim, in z nadaljevanjem ogrevanja dobimo sonce. In sonce, da hladimo za pretvoriti ga v žarke. Temu procesu pravijo krožna krivulja. In tako, da tudi nastanejo in izginejo galaksije. Enak proces uporabljajo za živeti čez 1000 zemeljskih let. Odkrivajo nesmrtnost življenja.

Dvomimo, zdaj, da smo na planetu dvojček Zemlje. Kdo od nas ve kje smo? Kako definirati vse to okoli nas? Dogaja se nam. Nad nami luna pod njo zvezda. NE, TO JE INTERGALAKSIJSKA LADJA, TISTO NI LUNA, AMPAK UMETNO SONCE, IN TISTO NI ZVEZDA, JE VRTEČA SE VETRNICA…………





Smo v intergalaksijski ladji in povedo nam to.

Naravno vsaka teža pada dol. Gravitacija. Ampak, to je planet brez barv. Planet oblik. Vetrnica posebne oblike, pravilno obtežena se dviga gor. Teža sili dol, in tako poganja vetrnico v vrtenje. Ki se dviga gor. Ni osovine. V vesolju se na vetrnico nabira led. Vetrnica z vrtenjem ogreva vesolje in povzroča pretvorbo v meglo, ki je v mrzlem vesolju led. Sočasno določen del vetrnice je mirujoč. Ogreva se v nasprotno. Sveti in greje. Okoli intergalaksijske ladje je tako čist zrak, umetno podnebje, in vreme.

1 = =-1 je enačba pretvorb vesolja. Ni razumljiva. Razumljiv je graf, krožna krivulja. Zaradi sprememb temperatur vesolja, se vesolje spreminja v meglo. Megla v vodo. Voda v led. Vse pozitivno. Obrnjen led je pesek, led se v nasprotnosti pretvori v pesek. In pesek se v nasprotnosti pretvori v dim in v sonce. In sonce se v nasprotnosti pretvori v žarke. In žarki se v nasprotnosti spremenijo v vesolje. Vse negativno. Energije ne moremo ustvariti, niti uničiti, lahko jo le pretvorimo. Vesolje je pepel, je nič, popolnoma sproščena energija. Statična sprostitev. Megla, voda, led so 1, pozitivna nastajajoča energija. Pesek je napetost. Dim, sonce, žarki so negativna – 1 razstavljajoča energija. Krožna krivulja. Naraven proces začetka in konca življenja, galaksij, planetov in sonc.

Verjetno smo v dvojčku naše galaksije, verjetno zelo daleč od nas samih.























Download this book for your ebook reader.
(Pages 1-4 show above.)